»Po predstavitvah njenega izjemnega dela v tujini je zdaj čas, da svoje delo predstavi tudi v lokalni skupnosti in širšemu občinstvu. Eva Petrič se vedno rada vrača v svoj dom na Bled in prav je, da jo domačini in Slovenci bolje spoznajo. Dela, ki so bila morda komu nedosegljiva na razstavah na drugem koncu sveta, bodo na voljo le korak od domačega praga.«
»Nas na ta način spodbudi, da v čim večji meri ohranimo fenomen tega, kaj pomeni, preden izgubi občutek za to in svojo človeško čutnost vnesemo v drugo entiteto, v umetno inteligenco, sicer bo težko ločiti, katera čutnost, človeška ali postčloveška je pristna.«
»V čutenju umetne inteligence bo človek potreben kot katalizator in bolj ko bo umetna inteligenca napredovala v čutenju, bolj bodo ljudje potrebni kot bistveni mediji za nadaljnji razvoj umetne inteligence – do točke, ko bo vloga ljudi odveč.«
»Pogled na otroštvo v interpretaciji Petričeve tako ni le rožnat, ampak kompleksneje obarvan, kar avtorica ponazori s kosi barvnega pleksistekla, ki jih po principu kolaža namešča na fotografije.«
»Koža, kot piše kustosinja, v svoji strukturi nosi spomin, torej vrtnice in trnje: prve bi lahko uzrli v umetelnih vzorcih, ki vzbujajo občudovanje in hrepenenje, drugo pa v odprtinah, ki ponazarjajo raztrganine ran.«
»Med opazovanjem letenja rakete skozi modrino neba sem občutila prav tisto, kar naj bi moja umetniška projekta preprečevala – občutek osamljenosti in domotožja ... in zdi se mi, kot da je del mene, vsaj v senčni obliki, ostal v dveh malih kockah, ki letita proti robu vesolja.«
»Umetnost damo pogosto v senco. Simbolično je tako ključno, da gre na postajo kolektiven galerijski projekt, s tem se zaznamuje teritorij za kulturo. Da ne pozabimo, da je človek tudi čustveno bitje in da prek umetnosti lahko iz drugega zornega kota podoživljamo Zemljo ter s čustvenim dojemanjem približamo ljudem nove dosežke v tej tehnološki dobi.«
»Žal pred izstrelitvijo nismo odštevali, kar naenkrat je bila raketa v zraku. Ko je poletela v vesolje, sem se še bolj zavedela, da nismo tako zelo oddaljeni od vesolja, in začutila krhkost življenja in Zemlje.«
»Ker imajo naši možgani več kot 100.000 receptorjev za voh, in na primer, zgolj 4000 za okus, je povsem jasno, kako pomemben je vonj za ljudi in kako močno orodje je pri zaznavanju sveta okoli nas, samoizražanju in komunikaciji z drugimi.«
»Če bomo zamudili to edinstveno priložnost, da premaknemo status quo, bomo še naprej primorani kupovati kapacitete za prevoz posadke od drugih akterjev, brez zagotovil, da bodo naše potrebe in naše vrednote upoštevane.«
»Med deli Eve Petrič in Zdenke Žido se izrisuje povezovalna linija, in sicer reduciran likovni jezik, ki gradi kompozicije na podlagi osnovnih likovnih elementov črte in ploskve, ter plastenje ploskev, ki ustvarjajo prostorska razmerja po principu kontrastov.«
»Le umetniki lahko vidijo nevidno in ustvarjajo nesluteno, predstavljajo nam naš makro- in mikrosvet, pred nas postavijo na ogled sebe in svoje občutke ter nas, če se jim prepustimo, prek svojih umetnin popeljejo v svet kulture in umetnosti.«
»Figura Zemljana, ki kot nihalo visi pred postkoronskim soncem na križiščni točki prostora Križevniške cerkve, nakazuje naš sedanji položaj sredi koronavirusne krize, ko moramo izbrati pot naprej. V nihanje ga kot prošnjo, naj pokaže pravo smer, ziblje zvok Dotik, ki poudarja pomembnost dotika za ohranjanje človečnosti. Prav vrednosti dotika, ki ga v nasprotju s sliko in zvokom še ne moremo digitalizirati in virtualno prenašati na daljavo, se verjetno prav zavedamo šele zdaj, ko se nam pogosto izmika.«
»Njen namen je omogočiti 'slišati sliko in videti zvok', za postavitev pa je uporabila fotografije iz niza Uspavanka v različnih izvedbah in medijih ter zvočne posnetke z naslovom Uspavanka za drone, ki naj bi skupaj 'ustvarili občutke videnja zvoka in slišanja slike'.«